Poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo kot skupno premoženje

Kaj je skupno premoženje?

Skupno premoženje so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti. Skupno premoženje je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.[1]

Za ustvarjanje skupnega premoženja so izenačena zakonska zveza, zunajzakonska zveza,[2] nesklenjena partnerska skupnost[3] in partnerska skupnost.[4]

Kdaj nastane zunajzakonska zveza oziroma nesklenjena partnerska skupnost?

Formalni zakonski pogoji so:

1) med partnerjema mora obstajati življenjska skupnost;

2) ta skupnost mora trajati dalj časa in

3) ne smejo obstajati razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med partnerjema neveljavna.[5]

Sodišča so skozi sodno prakso ustvarila še dodatne materialne (vsebinske) pogoje.

Za izpolnjenost zunajzakonske skupnosti morajo biti kumulativno izpolnjeni trije pogoji:

1. da je med partnerjema obstajala življenjska skupnost, po vsebini enaka zakonski skupnosti,

2. notornost njune takšne skupnosti tudi v očeh drugih in

3. da njuno notranje čustveno razmerje temelji na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, zaupanju in medsebojni pomoči in ga oba partnerja dojemata kot njun partnerski odnos.[6]

Seveda je potrebno v vsakem konkretnem primeru posebej presojati ali gre za zunajzakonsko skupnost oziroma nesklenjeno partnersko skupnost. Gre za predhodno vprašanje v sodnem postopku, ki pa ima učinke zgolj v tistem sodnem postopku, v katerem sodišče odloči v vsakem konkretnem primeru.[7]

Pomembna okoliščina je tudi skupno življenje oziroma gospodinjstvo, vendar pa ločeno življenje avtomatsko ne izključuje obstaja življenjske skupnosti. Skupnost namreč temelji tudi na svobodni odločitvi obeh partnerjev živeti skupaj.[8] Prav tako obratno, skupno gospodinjstvo ne pomeni avtomatično že obstoja življenjske skupnosti.[9] Za ločeno življenje pa morajo obstajati obstajajo objektivni razlogi (npr. študij ali zaposlitev v drugem kraju ali državi, varovanje bližnjih sorodnikov, nasilna ločenost partnerjev, zdravstveni ali starostni razlogi).[10]

Kdaj je poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) skupno premoženje?

Najprej moremo opozoriti, da družba kot taka ne more biti skupno premoženje. Partnerja imata v družbi lahko poslovni delež, ki pa daje premoženjske in upravljalske pravice in je lahko skupno premoženje.[11]

Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo pridobi družbenik poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo.[12] Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam, je lahko tudi del skupnega premoženja partnerjev, a le v primeru, če je bil osnovni vložek dan iz (sredstev) skupnega premoženja.

V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ali premoženje te družbe.[13]

Pomembna so torej sredstva, ki so bila porabljena za pridobitev poslovnega deleža. Če gre za denarna sredstva pridobljena z delom v času življenjske skupnosti, potem je poslovni delež nedvomno skupno premoženje. Nasprotno pa velja, če gre za privarčevan denar pred nastankom življenjske skupnosti ali pa za darilo, ki je bilo dano enemu partnerju.[14]

Osnovni kapital za pridobitev poslovnega deleža je bil lahko vplačan tudi v obliki stvarnega vložka ali stvarnega prevzema.[15] Kot stvarni vložek se lahko zagotovijo premičnine in nepremičnine, pravice in podjetje ali del podjetja.[16]

Če je predmet stvarnega vložka (npr. nepremičnina ali premičnina) del skupnega premoženja, potem pridobljen poslovni delež predstavlja skupno premoženje.

Ali je delitev poslovnega deleža možna?

Delitev poslovnega deleža med bivšima partnerjema je namreč v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s četrtim odstavkom 483. člena ZGD-1 možna, kljub načelni prepovedi ZGD-1 o delitvi poslovnega deleža. Tako je delitev poslovnega deleža možna tudi v enoosebni d.o.o..[17]

Kaj je torej pomembno, da poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo postane in je skupno premoženje?

Pomembo je, da je bil poslovni delež pridobljen v času trajanja življenjske skupnosti, ter da so sredstva za pridobitev poslovnega deleža bila pridobljena z delom v času trajanja življenjske skupnosti. V primeru, da je poslovni delež bilo darilo, je moralo biti le-to dano obema partnerjema.

POZOR: zgoraj naveden »princip« ni enak v primeru, ko je eden izmed partnerjev samostojni podjetnik (s.p.), saj gre v tem primeru le za fizično osebo, ki opravlja dejavnost, ter ne obstaja poslovni delež, ampak le določeno premoženje v sklopu te dejavnosti.

Kaj pa višina deleža na skupnem premoženju? O tem pa več morda v enem izmed prihodnjih blogov.

Imate kakšno vprašanje?

Ne veste kdaj in kako je bil pridobljen poslovni delež v d.o.o. ali kdaj je bila d.o.o. ustanovljena?

Ne oklevajte in nam zastavite vprašanje.


[1] 67. člen Družinskega zakonika (DZ);

[2] 1. odstavek 4. člena Družinskega zakonika (DZ);

[3] 1. odstavek 3. člena Družinskega zakonika (DZ);

[4] 2. odstavek 2. člena Zakona o partnerski zvezi (ZPZ);

[5] 1. odstavek 4. člena Družinskega zakonika (DZ);

[6] VSC Sodba Cp 368/2021 z dne 11. 11. 2021;

[7] 14. točka obrazložitve VSL Sodba in sklep II Cp 39/2022 z dne 31. 1. 2022;

[8] Sodba VSRS Ii Ips 127/2003 z dne 19. 2. 2004;

[9] Prav tam;

[10] VSL sodba I Cp 156/2017 z dne 15. 2. 2017;

[11] VSL sodba II Cp 3183/2012 z dne 30. 1. 2013;

[12] 2. odstavek 471. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1);

[13] Sodba II Ips 905/2008 z dne 22. 10. 2009;

[14] VSL sodba II Cp 2593/2012 z dne 20. 2. 2013;

[15] 2. odstavek 475. člena ZGD-1;

[16] 3. odstavek 475. člena ZGD-1;

[17] VSM Sklep I Cp 524/2022 z dne 5. 7. 2022;

No comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja