Evropski akt o dostopnosti 2025

Z dnem 28. junija 2025 bo tudi za Slovenijo v celoti stopil v veljavo Evropski akt o dostopnosti (European Accessibility Act – EAA), ki predstavlja mejnik na področju digitalne vključenosti v Evropski uniji. Ta prelomni pravni akt bo bistveno spremenil način, kako podjetja in organizacije v Sloveniji oblikujejo in ponujajo svoje digitalne storitve.

Kaj natančno je Evropski akt o dostopnosti in zakaj je ključen za slovenska podjetja

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2023-01-0238/zakon-o-dostopnosti-do-proizvodov-in-storitev-za-invalide-zdpsiEvropski akt o dostopnosti temelji na Direktivi (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve. V slovenski pravni red je bila ta direktiva prenesena z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki ga je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 24. januarja 2023 (Uradni list RS, št. 14/23).

Namen direktive je zagotoviti enakopravnost in dostopnost proizvodov ter storitev za vse državljane EU, vključno z več kot 87 milijoni oseb z različnimi oblikami invalidnosti. Obenem je njen cilj prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z odpravo in preprečevanjem ovir za prosti pretok proizvodov in storitev.

Direktiva uvaja enotne standarde dostopnosti na ravni celotne Evropske unije in s tem odpravlja razdrobljenost nacionalnih predpisov, ki so doslej oteževali čezmejno poslovanje. Ključno pri tem je, da EAA ne posega le v javni sektor, temveč postavlja jasne zahteve tudi za zasebna podjetja.

Za slovenska podjetja to pomeni, da morajo do 28. junija 2025 prilagoditi svoje digitalne storitve in proizvode novim standardom dostopnosti. Ta sprememba ni le regulatorna obveznost, temveč priložnost za dostop do širšega trga uporabnikov.

Katere digitalne storitve in proizvodi morajo biti dostopni skladno z ZDPSI

Skladno z Zakonom o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI) EAA pokriva širok spekter digitalnih proizvodov in storitev, ki jih ponujajo slovenska podjetja:

Potrošniški sistemi računalniške strojne opreme za splošno rabo in operacijski sistemi teh sistemov predstavljajo prvo kategorijo obveznosti. To vključuje vse računalnike, tablice in podobno opremo, ki jo podjetja prodajajo potrošnikom.

Samopostrežni terminali, vključno s plačilnimi terminali, bankomati, prodajnimi avtomati za vozovnice, avtomati za prijavo in interaktivnimi terminali za zagotavljanje informacij, morajo izpolnjevati zahteve dostopnosti. Ta kategorija je posebej pomembna za podjetja v trgovini, turizmu in javnem prevozu.

Potrošniška terminalna oprema z interaktivnimi računalniškimi zmogljivostmi za elektronske komunikacijske storitve in za dostop do avdiovizualnih medijskih storitev mora biti prav tako dostopna. Sem spadajo tudi e-bralniki in vse elektronske komunikacijske storitve, vključno s klici na številko 112.

Storitve, ki zagotavljajo dostop do avdiovizualnih medijskih storitev, ter elementi storitev zračnega, avtobusnega, železniškega in vodnega potniškega prevoza morajo izpolnjevati standarde dostopnosti. To je še posebej relevantno za podjetja v turistični industriji.

Potrošniške bančne storitve spadajo pod obveznosti EAA, kar pomeni, da morajo banke in druge finančne institucije v Sloveniji prilagoditi svoje digitalne platforme.

E-knjige in namenska programska oprema ter e-trgovina predstavljajo morda najširšo kategorijo obveznosti. To pomeni, da mora praktično vsaka spletna trgovina v Sloveniji zagotoviti dostopnost svojim uporabnikom.

Praktične posledice za slovenske ponudnike digitalnih storitev

Tehnična dostopnost digitalnih vsebin

Spletne strani in aplikacije morajo biti oblikovane tako, da so dostopne vsem uporabnikom, ne glede na njihove sposobnosti. To vključuje zagotavljanje ustreznih opisov slik za slepe in slabovidne uporabnike, omogočanje navigacije z uporabo tipkovnice brez miške, primeren barvni kontrast za slabovidne uporabnike, podnapise in prepise zvočnih vsebin za gluhe in naglušne, jasno in enostavno vsebino za osebe z motnjami v razumevanju ter zagotavljanje pravilne strukture vsebine z ustreznimi HTML oznakami.

Zagotavljanje ustreznih opisov slik ni le tehnična naloga dodajanja atributov, temveč zahteva premišljeno oblikovanje opisov, ki dejansko koristijo uporabnikom z oslabljenim vidom. Vsaka slika mora imeti alternativno besedilo, ki opisuje njeno vsebino ali funkcijo na način, ki omogoča polno razumevanje konteksta.

Omogočanje navigacije s tipkovnico predstavlja eno najpomembnejših zahtev za dostopnost. Mnogi uporabniki zaradi različnih razlogov ne morejo uporabljati miške in se zanašajo na navigacijo s tipkovnico. To pomeni, da morajo biti vsi interaktivni elementi na spletni strani dosegljivi in uporabni samo z uporabo tipkovnice.

Dokumentacija o skladnosti

Podjetja bodo morala pripraviti in hraniti tehnično dokumentacijo, ki dokazuje skladnost z zahtevami EAA. Skladno z zakonom mora ta dokumentacija vsebovati opis izdelka ali storitve, seznam uporabljenih standardov in tehničnih specifikacij, rezultate testiranj dostopnosti ter ukrepe za zagotavljanje skladnosti.

Ta dokumentacija ni le formalnost, temveč ključni dokaz zaveze podjetja dostopnosti v primeru inšpekcijskega nadzora. Dokumentacija mora biti celovita in redno posodobljena, saj se zahteve in standardi dostopnosti razvijajo.

Označevanje in informiranje

Gospodarskim subjektom zakon nalaga, da proizvode, ki izpolnjujejo pogoje glede dostopnosti, označijo z oznako CE v skladu z evropskim predpisom. Proizvodi morajo biti označeni z identifikacijskimi elementi, priložena pa morajo biti tudi navodila in varnostne informacije v jeziku, ki ga potrošniki razumejo.

Pritožbeni mehanizmi

Organizacije bodo morale vzpostaviti učinkovite postopke za obravnavo pritožb glede dostopnosti svojih storitev. Ti postopki morajo biti dostopni in enostavni za uporabo tudi za osebe z invalidnostmi.

Stanje digitalne dostopnosti v Sloveniji danes

Raziskava, opravljena v začetku leta 2025, je pokazala, da večina slovenskih digitalnih storitev še ni usklajena z zahtevami EAA. Ocenjuje se, da bo približno 70 odstotkov spletnih strani in aplikacij v zasebnem sektorju potrebovalo znatne prilagoditve.

Najpogostejše pomanjkljivosti, identificirane v raziskavi slovenskih spletnih strani, vključujejo pomanjkanje alternativnega besedila za slike in grafične elemente, kar se pojavlja na skoraj 80 odstotkih pregledanih strani. Ta težava kaže na sistemsko nerazumevanje pomena alternativnih opisov za uporabnike z okvaro vida.

Neustrezno označeni in strukturirani obrazci predstavljajo drugo najpogostejšo težavo. Mnogi spletni obrazci na slovenskih straneh niso pravilno označeni z naslovi polj, kar otežuje njihovo uporabo z bralniki zaslona. To je še posebej problematično za e-trgovino in spletne storitve, kjer so obrazci ključni za poslovanje.

Slabo barvno kontrastno razmerje se pojavlja na več kot 60 odstotkih pregledanih slovenskih spletnih strani. To ni le estetska težava, temveč resna ovira za uporabnike s slabovidnostjo. Mnoga slovenska podjetja uporabljajo sodobne oblikovalske trende, ki dajejo prednost videzu pred funkcionalnostjo.

Pomanjkanje možnosti navigacije s tipkovnico je prisotno na skoraj polovici slovenskih spletnih strani. To je še posebej problematično za kompleksne spletne aplikacije in e-trgovinske platforme.

Odsotnost dostopnih PDF dokumentov in neuporaba semantičnih HTML oznak dodatno otežujeta dostopnost slovenskim uporabnikom s posebnimi potrebami.

Nadzor in sankcije za slovenska podjetja

Skladno s 25. členom ZDPSI bo nadzor nad izvajanjem zakona v Sloveniji razdeljen med pristojne inšpekcijske organe. Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) bo izvajal nadzor nad proizvodi, Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije za nadzor nad avdiovizualnimi medijskimi storitvami, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS za nadzor nad elektronskimi komunikacijskimi storitvami, Banka Slovenije za nadzor nad bančnimi storitvami ter drugi ustrezni inšpekcijski organi za nadzor nad preostalimi storitvami iz zakona.

Sankcije za neskladnost z Evropskim aktom o dostopnosti so jasno določene v slovenskem zakonu in predstavljajo resen finančni izziv za podjetja, ki se ne bodo pravočasno pripravila. Globe za pravne osebe v Sloveniji se gibljejo od 3.000,00 do 30.000,00 EUR, kar za mnoga podjetja predstavlja znaten strošek.

Globe za samostojne podjetnike posameznike so nekoliko nižje, od 1.500,00 do 15.000,00 EUR, vendar še vedno predstavljajo pomembno finančno obremenitev. Globe za odgovorne osebe pravnih subjektov pa so določene od 300,00 do 3.000,00 EUR in pomenijo osebno odgovornost vodilnih v podjetjih.

Poleg glob lahko pristojni organi v Sloveniji zahtevajo odpravo neskladnosti v določenem roku, v skrajnih primerih pa tudi prepoved trženja neskladnih proizvodov ali storitev.

Pomembno je omeniti, da zakon poleg sankcij predvideva tudi različne podporne mehanizme in postopno uvajanje zahtev za že obstoječe proizvode in storitve v Sloveniji.

  Izjeme za mikropodjetja v Sloveniji

ZDPSI vsebuje pomembne izjeme za mikropodjetja, ki predstavljajo velik delež slovenskega gospodarstva. Te izjeme so bile oblikovane z razumevanjem, da imajo najmanjša slovenska podjetja omejena sredstva za implementacijo kompleksnih tehnoloških rešitev.

Mikropodjetja v Sloveniji, ki zagotavljajo storitve, so v celoti izvzeta iz zahtev EAA. To pomeni, da mikropodjetja, ki opravljajo storitve iz drugega odstavka 3. člena ZDPSI, niso dolžna izpolnjevati pogojev glede dostopnosti iz tega zakona, ne glede na vrsto storitve.

Za namene slovenskega zakona se mikropodjetje opredeljuje kot podjetje, ki zaposluje manj kot 10 oseb in katerega letni promet in/ali letna bilančna vsota ne presega 2 milijonov evrov.

Mikropodjetja v Sloveniji, ki proizvajajo proizvode, pa se lahko sklicujejo na nesorazmerno breme le, če dokažejo, da bi izpolnjevanje zahtev predstavljalo nesorazmerno breme, pri čemer se upoštevajo njihova velikost, narava, viri in gospodarske okoliščine.

 Koncept nesorazmernega bremena za slovenska podjetja

Zakon omogoča, da se gospodarski subjekti v Sloveniji sklicujejo na nesorazmerno breme, če bi zahteve iz EAA povzročile bistveno spremembo proizvoda ali storitve, ki bi pomenila temeljito spremembo njihove osnovne narave, ali nesorazmerne stroške glede na morebitne koristi za invalide.

Vendar mora gospodarski subjekt v Sloveniji v tem primeru izvesti oceno, ali bi skladnost z zahtevami glede dostopnosti predstavljala nesorazmerno breme, dokumentirati oceno in jo hraniti pet let ter na zahtevo pristojnih slovenskih organov predložiti to oceno in ustrezno dokumentacijo.

 EAA kot priložnost za slovenska podjetja

Evropski akt o dostopnosti predstavlja pomemben korak k bolj vključujoči digitalni družbi v Sloveniji. Kot je razvidno iz Direktive (EU) 2019/882 in slovenskega Zakona o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide, ni zastavljen le kot regulatorni okvir, temveč kot pomemben družbeni projekt, s katerim naj bi izboljšali kakovost življenja za vse slovenske državljane, ne glede na njihove morebitne omejitve.

Za slovenska podjetja EAA ni le zakonska obveznost, temveč tudi strateška priložnost za izboljšanje storitev in širitev trga. Evropska komisija poudarja, da je dostopnost ključna tudi z vidika staranja prebivalstva in ekonomskih priložnosti, ki jih zagotavlja približno 80 milijonov ljudi v EU z različnimi oblikami invalidnosti.

Dostopne digitalne storitve imajo širšo uporabniško bazo in boljšo uporabniško izkušnjo za vse uporabnike, ne le za tiste z invalidnostmi. Raziskave kažejo, da dostopne spletne strani imajo boljše SEO pozicije, nižje stopnje odboja in višje konverzijske stopnje.

Približno 80 milijonov ljudi v EU ima različne oblike invalidnosti, kar predstavlja pomemben tržni segment z letno kupno močjo več kot 13 biljonov EUR. Slovenska podjetja, ki bodo prva implementirala dostopne rešitve, bodo imela prednost pri doseganju te skupine potrošnikov.

 Praktični koraki za implementacijo EAA v slovenskih podjetjih

Implementacija Evropskega akta o dostopnosti v slovenskih podjetjih zahteva sistematičen pristop, ki mora biti prilagojen specifičnim potrebam vsakega podjetja. Prvi korak je temeljita analiza trenutnega stanja digitalnih storitev in proizvodov.

Ta analiza mora vključevati tehnični pregled vseh spletnih strani, mobilnih aplikacij in drugih digitalnih platform. Uporabiti je treba avtomatizirane teste dostopnosti, vendar ti ne smejo biti edini kriterij, saj pokrivajo le del zahtev. Ključno je tudi ročno testiranje z različnimi podpornimi tehnologijami.

Naslednji korak je priprava načrta implementacije, ki mora biti realen in časovno usklajen z zahtevami slovenskega zakona. Ta načrt mora vključevati prioritete, vire, časovnico in odgovorne osebe. Pomembno je razumeti, da implementacija dostopnosti ni enkratni projekt, temveč nenehen proces.

Izobraževanje zaposlenih v slovenskih podjetjih je ključno za uspešno implementacijo. Razvijalci, oblikovalci, uredniki vsebin in ostali člani tima morajo razumeti načela dostopnosti in jih znati implementirati v svojem delu.

Vzpostavitev procesov za zagotavljanje dostopnosti je ključna za dolgoročni uspeh slovenskih podjetij. To vključuje smernice za ustvarjanje dostopnih vsebin, postopke testiranja dostopnosti pri razvoju novih funkcionalnosti in mehanizme za obravnavo povratnih informacij uporabnikov.

 

Kako naša odvetniška družba pomaga slovenskim podjetjem pri implementaciji EAA

Naša odvetniška pisarna ponuja celovito pravno podporo pri implementaciji zahtev Evropskega akta o dostopnosti za slovenska podjetja. Z globokim razumevanjem tako pravnih zahtev kot praktičnih izzivov implementacije v slovenskem okolju vam pomagamo zagotoviti popolno skladnost z novo zakonodajo.

Naše storitve za slovenska podjetja vključujejo pravno analizo obstoječih digitalnih storitev in proizvodov ter identifikacijo vseh potrebnih prilagoditev. Svetujemo pri pripravi ustrezne dokumentacije za dokazovanje skladnosti z ZDPSI in pomagamo vzpostaviti notranje procese za zagotavljanje dostopnosti.

V primeru inšpekcijskih postopkov slovenskih organov zagotavljamo strokovno zastopanje pred pristojnimi inšpektorati. Pripravljamo notranje akte in procese za zagotavljanje dostopnosti ter izvajamo izobraževanje zaposlenih o zahtevah EAA.

S pravočasno in strokovno pripravo lahko zagotovimo, da bo prehod slovenskih podjetij na nove zahteve čim bolj gladek in učinkovit, hkrati pa bo predstavljal pomemben korak k izboljšanju uporabniške izkušnje za vse vaše stranke.

Dostopnost ni le pravna obveznost, temveč priložnost za gradnjo boljših, bolj vključujočih digitalnih storitev za slovenski trg. Kontaktirajte nas že danes in zagotovite, da bo vaše podjetje pripravljeno na spremembe, ki prihajajo 28. junija 2025.

Če potrebujete pravno pomoč, nam lahko pišete na: info@op-svab.com  

---