V zadnjih dneh in v zadnjem mesecu[1] je Slovenijo prizadelo večje število naravnih nesreč – neurja, viharji, toče, poplave, vdori meteornih vod, zemeljski plazovi, podori, padci dreves…
Tako posameznikom kot gospodarskim družbam je nastala velika, predvsem premoženjska škoda.
Z namenom povračila škode ima večina fizičnih ter pravnih oseb sklenjeno »ustrezno« zavarovanje. Pa je temu res tako?
Slovensko zavarovalno združenje je v sporočilu za javnost[2] navedlo, da s prijavo škodnega dogodka ni treba hiteti in da je bolje počakati, da se razmere umirijo in voda umakne.
Naj poudarimo, da je zastaralni rok za odškodninsko terjatev 3 leta, ki prične teči, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V vsakem primeru zastara ta terjatev v petih letih, odkar je škoda nastala.[3] V primeru naravnih nesreč to pomeni od trenutka, ko se izve za škodo.
Seveda pa je vsakomur v interesu čim prej dobiti povrnjeno škodo.
Zavarovalnica mora izplačati odškodnino v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši kot štirinajst dni, šteto od dneva, ko dobi obvestilo, da je zavarovalni primer nastal. Če je za ugotovitev višine škode potreben določen čas, začne ta rok teči od dneva, ko je ugotovljen znesek obveznosti. Zamuda zavarovalnice nastopi po izteku roka za izpolnitev, ki začne teči z dnem, ko zavarovalnica dobi obvestilo o zavarovalnem primeru.[4]
Navedeno pomeni, da če oškodovanec vloži »popolni« odškodninski zahtevek[5], je zavarovalnica dolžna odškodnino izplačati v roku 14 dni po prejemu le-tega.
Seveda se zavedamo tudi obremenjenosti zaposlenih na zavarovalnicah in verjamemo, da so tudi marsikoga od njih prizadele naravne nesreče, vendar pa smo mnenja, da je potrebno odškodninske zahtevke kljub temu rešiti v doglednem roku, saj bo za marsikoga prejet znesek odškodnine edino sredstvo za financiranje odprave škode oz. posledic naravnih nesreč.
V nadaljevanju bomo obravnavali posamezne oblike naravnih nesreč v povezavi z uveljavljanjem odškodninskih zahtevkov preko sodne prakse.
Oškodovanci v večini primerov uveljavljajo odškodnine iz zavarovanja svojega doma – zavarovanje »DOM«.
Opozarjamo, da je obseg kritja odvisen od sklenjene zavarovalne pogodbe.
Poplava in meteorna voda
Večina zavarovanj krije škodo:
- če stalne vode (potoki, reke, jezera, morja) po naključju (in nepričakovano) poplavijo zemljišče, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer,
- zaradi poplavljanja vode zaradi utrganega oblaka[6], kakor tudi naključno poplavljanje vode, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočji, cestah in poteh (hudourniki),
- zaradi talne vode, če je nastala zaradi poplavljanja zemljišča v neposredni bližini,
- ki jo povzroči vdor meteorne vode skozi strehe in terase zaradi prelitja preko žlebov in odtočnih kanalov, če odtočne cevi, kanale in žlebove zamaši toča, ali stvari, ki jih je naneslo neurje ali če prelitje povzroči preobilica meteorne vode zaradi izredno močnih padavin,
- ki jo povzroči vdor zastale površinske vode na strehah, balkonih in terasah, če odtočne cevi, kanale ali žlebove zamaši toča, ali stvari, ki jih je naneslo neurje, ali če vdor povzroči preobilica vode zaradi izredno močnih padavin.
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je (nenaden) zdrs zemeljske površine na nagnjenem zemljišču z jasno vidnimi razpokami tal in gubanjem zemljišča, ki v kratkem času povzroči statično nevarne deformacije ali široke razpoke na stavbah. Zemeljski plaz je tudi drobirski tok, ki je gravitacijski tok mešanice zemljin (blata, peska ipd.), hribin (skal), vode in/ali zraka, sprožen z nastankom plazu pri velikem vtoku vode. Za zemeljski plaz šteje tudi utrganje zemljišča, tal, kamenja ali skal kot geološko odstopanje in kotaljenje ali padanje trdnih kosov zemlje, tal, kamenja ali skal po pobočjih.
Povračilo škode za poplavljeno vozilo
Povračilo škode za popravljeno vozilo je odvisno od sklenjene zavarovalne pogodbe. Večina zavarovalnic ima nevarnost poplavljenega vozila vključeno kot dodatno nevarnost pri kasko zavarovanju tj. osnovni kasko poplave ne krije. Zahteva se (dodatno) kritje za naravne nesreče.
Potrebno pa je posvetiti pozornost določbam splošnih zavarovalnih pogojev, kjer je običajno določeno, da zavarovanje ne krije škode zaradi vožnje po poplavljenem območju, potočnem ali rečnem koritu ali vožnje po poplavljeni cesti in zaradi vode, ki med vožnjo vdre v izgorevalni prostor motorja vozila, razen ko se rešuje ljudi ali premoženje.
Z vprašanjem izključitve zavarovalnega jamstva se je Višje sodišče v Celju ukvarjalo v zadevi Cp 417/2019, ko je oškodovanec zapeljal v podvoz, kjer se je na dnu podvoza nahajala voda, v posledici česar je prišlo do vdora vode v izgorevalni prostor motorja vozila, oškodovanec se je z vozilom ustavil ter z vožnjo ni nadaljeval. Oškodovanec v takšnem nenadnem nalivu ni mogel pričakovati zastajanja vode v podvozu in še manj, da bi lahko kot povprečno skrben voznik v takšnih razmerah v naprej ocenil višino vode, saj bi bila za to bi bila potrebna dobra vidljivost, ki pa je v konkretnem dogodku zaradi močnega deževja in toče ni bilo, v danih vremenskih razmerah s pozicije pri semaforju tudi ni mogel videti, da se na dnu podvoza nahaja stoječa voda, s te pozicije pa se na dno podvoza ne vidi niti v lepem vremenu. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah je sodišče zaključilo, da ni šlo za vožnjo po poplavljeni cesti ali območju, kar bi pomenilo izključitev zavarovalnega jamstva.
Prav nasprotno stališče pa je zavzelo Višje sodišče v Ljubljani v zadevi I CP 169/2020, ko je oškodovanka z osebnim avtomobilom vozila po regionalni cesti in zapeljala v vodo, ki je zaradi izjemno močnega neurja stala na cesti. Pri tem je voda vdrla v avtomobilski motor in ga pokvarila. Sodišče je zaključilo, da so škode zaradi vdora vode v motor krite le, če pride do vdora pri mirujočem (ne vozečem) vozilu.
Imate vprašanje?
Ste bili zaradi naravne nesreče oškodovani in ne veste kako se lotiti zahtevka za povračilo škode?
Ne sprašujte se, vprašajte nas!
Nudimo vam vso potrebno strokovno (pravno) pomoč pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov.
[1] Ta blog je bil napisan in objavljen avgusta 2023;
[2] Dosegljiv na: https://www.zav-zdruzenje.si/2023/08/06/nasvet-zavarovancem-ob-poplavah-ki-prizadele-slovenijo-sporocilo-javnostim/
[3] 352. člen Obligacijski zakonik (OZ);
[5] Predloži vse podatke in dokaze, ki so potrebi za ugotavljanja datuma nastanka, vzroka, obsega in višine škode.
[6] Utrgan oblak je zelo močan dež, to je zelo močne atmosferske padavine – glej 15. točko obrazložitve VSRS Sklep II Ips 178/2018 z dne 08.08.2019;
No comment