Novela ZVPot-1A

Novela ZVPot-1A: kaj se za spletne trgovce, proizvajalce in ponudnike storitev spremeni 12.12.2026

V zadnjih tednih nas je več strank vprašalo isto: »Smo slišali za gumb za odstop od pogodbe. Kdaj ga moramo imeti?« Odgovor je 12.12.2026. Na ta dan se začne uporabljati novela Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1A), ki jo je Državni zbor sprejel 20.10.2026 in je bila 28.10.2026 objavljena v Uradnem listu RS. Gumb pa je le najbolj viden del precej širšega paketa, ki posega v oglaševanje, reklamacije, servisiranje in finančne storitve.

V nadaljevanju razlagamo, kaj novela v resnici zahteva, kje vidimo največ tveganja za podjetja in kaj je smiselno urediti najprej. Besedilo smo pisali za podjetnike, vodje spletnih trgovin in marketinga, ne za pravnike, zato člene navajamo le toliko, da jih lahko sami preverite.

Kdaj začne veljati novela ZVPot-1A

Novela prenaša tri direktive EU, pri katerih je Slovenija rok že zamudila: direktivo o pogodbah o finančnih storitvah na daljavo (2023/2673), direktivo o krepitvi vloge potrošnikov za zeleni prehod (2024/825), ki ji pravimo tudi »anti-greenwashing« direktiva, in direktivo o pravici do popravila (2024/1799). Rdeča nit vseh treh je ista: manj zavajanja, več informacij pred nakupom in prednost popravilu pred odvozom na odpad.

Veljati je novela začela 12.11.2026, uporabljati pa se začne 30 dni pozneje, torej 12.12.2026. Do takrat še velja dosedanji ZVPot-1. Datum ni naključno neroden: pade sredi decembrske prodajne sezone, januarska vračila pa bodo že tekla po novih pravilih. Kdor spletno trgovino prenavlja šele v januarju, bo prvih nekaj tednov poslovala v nasprotju z zakonom.

Gumb za odstop od pogodbe: kaj mora imeti vsaka spletna trgovina

Začnimo pri tistem, kar bo opazil vsak kupec. Novi 138.a člen ZVPot-1 zahteva, da lahko potrošnik pri vsaki pogodbi, sklenjeni prek spletnega vmesnika (spletna trgovina, mobilna aplikacija, naročniški portal), od pogodbe odstopi tudi s posebno funkcijo na samem vmesniku. V praksi gre za gumb. Dosedanje poti ostajajo, e-pošta in obrazec za odstop nista odpravljena, gumb pa je obvezen dodatek, ne alternativa.

Zakonodajalec ni pustil veliko prostora za kreativnost. Gumb mora nositi napis »kliknite tukaj za odstop od pogodbe« ali drugo enako nedvoumno izjavo, biti mora na vidnem mestu in dosegljiv ves čas odstopnega roka. S klikom se odpre obvestilo, v katerem kupec navede ali potrdi ime, podatke o naročilu in e-naslov za potrdilo. Odstop odda z drugim gumbom z napisom »potrdi odstop od pogodbe«. Trgovec mu nato brez odlašanja pošlje potrdilo na trajnem nosilcu (v praksi e-pošta), iz katerega sta razvidna vsebina obvestila ter datum in ura oddaje. Ta ura je pomembna: šteje se, da je odstop pravočasen, če je kupec potrdil pred iztekom 14-dnevnega roka, tudi če trgovec potrdilo pošlje pozneje.

Na gumb je treba kupca opozoriti že pred nakupom, saj je informacija o njegovem obstoju in namestitvi po novem del predpogodbenih informacij iz 130. člena. Kdor ima obstoj pravice do odstopa in način njenega uveljavljanja opisan samo v splošnih pogojih, bo moral besedilo dopolniti.

Sam 14-dnevni rok in izjeme od pravice do odstopa (blago po meri, zapečateni higienski izdelki, digitalne vsebine) se ne spreminjajo. Spreminja se uporabniška pot. Trgovci, ki odstop danes pogojujejo s klicem v klicni center ali ga skrijejo nekam na dno računa, bodo morali zasnovo strani prilagoditi. Manjkajoči gumb je prekršek z globo od 1.500 do 5.000 EUR za pravno osebo, pri močno razširjeni kršitvi pa se obravnava kot najhujši prekršek z globo do 4 % letnega prometa. Inšpektor lahko hkrati odredi odpravo pomanjkljivosti.

Temni vzorci (dark patterns) so po novem izrecno prepovedani

Vsak, ki je kdaj poskušal odpovedati naročnino in se prebil skozi pet zaslonov z vprašanji »ste prepričani?«, ve, kaj so temni vzorci. Novo VIII.a poglavje (57.a člen) jih prepoveduje: spletni vmesnik ne sme biti zasnovan tako, da kupca zavaja, z njim manipulira ali mu otežuje svobodno odločitev. Zakon izrecno našteje tri primere, in sicer vsiljeno izpostavljanje ene od možnosti (vnaprej označen dražji paket, drobna povezava »ne, hvala« ob velikem zelenem gumbu), ponavljajoče se pojavna okna z isto izbiro, ko je kupec že izbral, in odstop od pogodbe, ki je težji od njene sklenitve.

Ta prepoved živi vzporedno s pravili o nepoštenih poslovnih praksah in z GDPR, zato bo pri pasicah za piškotke in privolitvah treba zadostiti obema režimoma. Kršitev je prekršek, inšpektor pa lahko do odprave pomanjkljivosti prepove prodajo prek spornega vmesnika. Naš nasvet je preprost: preglejte košarico, zadnji korak naročila, samodejno podaljševanje naročnin in postopek odjave. To so štiri mesta, kjer se temni vzorci najpogosteje skrivajo.

Greenwashing: »eko« in »okolju prijazno« brez dokazov nista več dovoljena

Drugi velik sklop zadeva marketing. Napis »okolju prijazno« na embalaži, zeleni listič ob izdelku, obljuba »podnebno nevtralne dostave«. Doslej je bilo treba v vsakem primeru posebej dokazovati, da je taka trditev zavajajoča. Od 12.12.2026 velja obratno: vrsta okoljskih trditev se šteje za nepošteno poslovno prakso v vseh okoliščinah, brez tehtanja (dopolnjeni 51. člen ZVPot-1).

Podjetje tako ne sme več uporabljati splošnih okoljskih trditev, kot so »zeleno«, »eko«, »naravno«, »okolju prijazno« ali »podnebno nevtralno«, razen če lahko dokaže priznano odlično okoljsko uspešnost, na primer znak EU za okolje ali drugo certificiranje tipa I po ISO 14024. Ne sme prikazovati lastnih znakov trajnostnosti, ki ne temeljijo na certifikacijski shemi tretje osebe ali jih ni določil javni organ. Ne sme trditi, da ima izdelek nevtralen ali pozitiven vpliv na podnebje, če to trditev opira na nakup izravnav (ogljičnih kreditov). Ne sme trditve o enem vidiku izdelka, recimo o reciklirani embalaži, raztegniti na cel izdelek ali celo podjetje. In ne sme kot posebnost ponudbe oglaševati tistega, kar predpisi zahtevajo od vseh izdelkov te vrste.

Posebno pozornost zaslužijo obljube za prihodnost. Trditev »do leta 2030 bomo brez emisij« je dovoljena le, če ima podjetje javno dostopen, merljiv in časovno opredeljen izvedbeni načrt, ki ga redno preverja neodvisen zunanji strokovnjak (49. člen). Trajnostna poročila, ki jih marketing rad citira, bodo morala temu standardu zadostiti.

Seznam prepovedanih praks sega tudi v digitalni svet. Prekršek je, če podjetje prikriva, da bo posodobitev programske opreme upočasnila napravo, če posodobitev prikazuje kot nujno, čeprav le dodaja funkcije, če blago oglašuje kot popravljivo, pa ni, ali če kupca napeljuje, naj kartušo ali filter zamenja prej, kot je tehnično potrebno. Vse to so hujši prekrški z globo od 5.000 do 50.000 EUR, pri množičnih kršitvah pa odstotek letnega prometa.

Strankam svetujemo, naj do decembra pregledajo vsako okoljsko besedo na embalaži, spletni strani, v katalogih in na družbenih omrežjih ter se pri vsaki vprašajo: ali imamo listino, ki jo lahko pokažemo tržnemu inšpektorju? Če je odgovor ne, je trditev varneje umakniti ali jo konkretizirati (»embalaža iz 80 % recikliranega papirja« namesto »eko embalaža«).

Pravica do popravila in leto dni daljše jamstvo

Tretji sklop je tisti, ki bo proizvajalce, uvoznike in serviserje stal največ organizacijskega dela. Novi odsek o pravici do popravila (98.a do 98.h člen) velja za blago, za katero predpisi EU določajo zahteve glede popravljivosti. Direktiva tja uvršča pralne in pomivalne stroje, hladilnike, sesalnike, televizorje in zaslone, mobilne telefone in tablice, strežnike, e-kolesa, od letos tudi lokalne grelnike prostorov; slovenski seznam bo z pravilnikom določil minister v šestih mesecih.

Za tako blago mora proizvajalec zagotoviti popravilo tudi po izteku dveletnega zakonskega jamstva, brezplačno ali po razumni ceni in v razumnem roku. Zavrne ga lahko samo, če popravilo ni mogoče. Ne sme ga zavrniti zato, ker je napravo prej odprl neodvisen serviser. Nadomestni deli in orodja morajo biti na voljo po ceni, ki ne odvrača od popravila, programska oprema pa ne sme blokirati delov drugih proizvajalcev, tudi rabljenih ali 3D-natisnjenih, če so varni. Okvirne cene običajnih popravil morajo biti objavljene na prosto dostopni spletni strani. Za tujega proizvajalca brez zastopnika v EU te obveznosti prevzame uvoznik, če ga ni, pa distributer. Slovenski trgovec, ki naprave uvaža neposredno iz Azije, bo torej tisti, ki bo moral organizirati servis.

Serviserji dobijo evropski obrazec z informacijami o popravilu (98.f člen). Njegova izročitev ni obvezna, kdor pa ga izroči, s tem pokrije vse predpogodbene informacijske dolžnosti po ZVPot-1 in Zakonu o storitvah na notranjem trgu, pogoji iz obrazca pa ga vežejo 30 dni. Ministrstvo bo vodilo slovenski del evropske spletne platforme za popravila, na kateri se bodo serviserji, prodajalci obnovljenega blaga in popravljalnice lahko prostovoljno registrirali.

Spremembe pa se ne ustavijo pri seznamu popravljivega blaga. Spreminjajo se jamčevalna pravila za vse blago. Če prodajalec napravo v jamčevalnem roku brezplačno popravi, se dveletni rok enkrat podaljša za eno leto (novi šesti odstavek 78. člena). Ob sprejemu reklamacije mora prodajalec kupca izrecno obvestiti, da lahko izbira med popravilom in zamenjavo ter da se mu bo pri popravilu jamstvo podaljšalo. Za čas popravila mu lahko ponudi nadomestno napravo; če je ne, lahko kupec zahteva odškodnino, ker naprave ni mogel uporabljati. Na kupčevo izrecno željo je dopustna zamenjava z obnovljenim blagom. Proizvajalec, ki po garanciji vrača kupnino, ima za to osem dni. Ta pravila veljajo za prodajne pogodbe, sklenjene od 12.12.2026 naprej; za starejše nakupe ostaja stari režim.

Nove informacije pred nakupom in strožje označevanje znižanj

Seznam informacij, ki jih mora kupec dobiti pred nakupom (18. člen), se je podaljšal. Na vsakem prodajnem mestu bo moralo viseti enotno evropsko obvestilo o dveletnem zakonskem jamstvu, katerega obliko določa Izvedbena uredba (EU) 2025/1960; v trgovini na steni ali ob blagajni, na spletu na strani trgovine. Kdor brezplačno daje tržno garancijo trajnosti, daljšo od dveh let, jo mora označiti z enotno oznako na blagu, polici ali ob sliki izdelka. Oboje je mišljeno kot »nalepka«, ki jo bo kupec prepoznal v vsaki državi EU.

Pri napravah s programsko opremo je treba navesti, kako dolgo proizvajalec zagotavlja posodobitve. Pri blagu s seznama popravljivosti je treba prikazati lestvico popravljivosti, kjer je ta ne obstaja, pa informacije o nadomestnih delih, njihovi ceni in navodilih za popravilo, če jih je proizvajalec dal na voljo. Spletne trgovine morajo kupca obvestiti tudi o možnosti okolju prijazne dostave, kadar jo ponujajo.

Zaostrujejo se tudi razprodaje. Cenovna prednost se označi glede na prejšnjo ceno, stopnjevanje popustov je dopustno le v okviru istega zniževanja cen. Minister bo pravila podrobneje uredil s pravilnikom, dosedanji pravilnik o označevanju cen pa preneha veljati. Napačno označeno znižanje je prekršek, inšpektor pa lahko do popravka prepove prodajo blaga.

Reklamacija storitve: dve leti jamstva in 30 dni za odpravo napake

Doslej je ZVPot-1 podrobno urejal reklamacijo blaga, pri storitvah pa je puščal precej praznin. Novela jih zapolnjuje. Podjetje odgovarja za nepravilnost pri storitvi, ki se pokaže v dveh letih od njene izvedbe (novi 99.a člen). Naročnik mora o nepravilnosti obvestiti podjetje v dveh mesecih od ugotovitve, jo natančno opisati in podjetju omogočiti ogled; njegove pravice ugasnejo v dveh letih od obvestila.

Izbira ostaja njegova: brezplačna odprava napake, ponovna izvedba, sorazmerno znižanje cene ali odstop od pogodbe. Novi so roki za podjetje. Napako mora odpraviti ali storitev ponoviti v največ 30 dneh, izjemoma v dodatnih 15, a le z obrazloženim obvestilom pred iztekom prvega roka. Če obstoj napake prereka, mora to naročniku pisno sporočiti v osmih dneh od prejema zahtevka. Prav tako v osmih dneh mora vrniti plačilo ali del cene. Vsaka zamuda je samostojen prekršek. Obrtnikom, inštalaterjem, serviserjem, čistilnim servisom in ponudnikom digitalnih storitev svetujemo, naj te roke vgradijo v svoje splošne pogoje in interne postopke, ker bodo tržni inšpektorji prav te roke najlažje preverjali.

Finančne storitve na daljavo: pojasnila, opomnik in dokazno breme

Banke, zavarovalnice, lizinške hiše, borznoposredniške družbe in ponudniki plačilnih storitev dobivajo povsem prenovljeno poglavje o pogodbah, sklenjenih na daljavo (147. do 157. člen). Gumb za odstop iz 138.a člena velja tudi zanje, kadar pogodbo sklenejo prek spleta ali aplikacije, in to ne glede na to, da področni zakon ureja lastno pravico do odstopa.

Seznam predhodnih informacij je daljši; na novo so med njimi posledice zamude s plačili, obvestilo, da je cena prilagojena z avtomatiziranim odločanjem, in okoljski ali socialni cilji naložbe. Informacije morajo biti na trajnem nosilcu, pri spletni sklenitvi so lahko razporejene po slojih, ključne pa morajo biti vidne v celoti. Kdor informacije pošlje manj kot dan pred sklenitvijo pogodbe, mora v enem do sedmih dneh po sklenitvi poslati še opomnik o pravici do odstopa (novi 150.a člen).

Novost, ki jo bo čutiti pri klepetalnikih in spletnih kalkulatorjih, je dolžnost ustreznih pojasnil (151.a člen). Podjetje mora stranki pred sklenitvijo brezplačno pojasniti bistvene značilnosti pogodbe in njene konkretne posledice zanjo, ob uporabi spletnih orodij pa ji na zahtevo omogočiti pogovor s človekom. Dokazno breme, da so bile informacije in pojasnila dani, nosi podjetje (151.b člen). Odstopni rok ostaja 14 dni, pri osebnih pokojninskih zavarovanjih 30; če podjetje informacijskih dolžnosti ne izpolni, se rok izteče šele 12 mesecev in 14 dni po sklenitvi, če stranka o pravici do odstopa sploh ni bila obveščena, pa ta ne ugasne.

Še nekaj manjših sprememb, ki jih je lahko spregledati

Tržni inšpektor bo lahko z odločbo odredil odpravo pomanjkljivosti tudi, kadar podjetje s kupci ne posluje v slovenščini ali za račun zaračuna strošek; brezplačna izdaja računa ne glede na obliko (papir, e-pošta, aplikacija) je po novem izrecno zapisana in njena opustitev je prekršek. Garancijski list mora biti na trajnem nosilcu in v celoti v slovenščini, neizročitev garancijskega lista ob dobavi pa postaja samostojen prekršek.

Med merila skladnosti blaga (73. člen) je dodana popravljivost. Blago mora biti popravljivo toliko, kolikor kupec glede na njegovo naravo in javne izjave proizvajalca razumno pričakuje. Oglaševana popravljivost tako ni več samo vprašanje poštenosti oglasa, ampak tudi podlaga za reklamacijo.

Globe po noveli ZVPot-1A

Sistem glob ostaja tristopenjski, novela pa vanj vgrajuje vse nove obveznosti. Večina novih kršitev (gumb, temni vzorci, obvestilo o jamstvu, pravica do popravila, roki pri storitvah, informacije pri finančnih storitvah) sodi v 240. člen z globo od 1.500 do 5.000 EUR za pravno osebo in od 500 do 1.500 EUR za odgovorno osebo. Nepoštene poslovne prakse, kamor spadajo vse »zelene« in digitalne prepovedi, ostajajo hujši prekršek z globo od 5.000 do 50.000 EUR (239. člen).

Zares boleč je dopolnjeni 238. člen. Pri močno razširjeni kršitvi, torej taki, ki prizadene potrošnike v več državah članicah, se za kršitve informacijskih dolžnosti pri pogodbah na daljavo, za manjkajoči gumb in za kršitve pri finančnih storitvah na daljavo izreče globa od 0,5 % do 4 % letnega prometa, pri razsežnosti Unije od 1,5 % do 5 %. Za spletne trgovine, ki prodajajo v Avstrijo, Italijo ali na Hrvaško, to ni teoretična možnost. Ob globi lahko inšpektor do odprave pomanjkljivosti prepove prodajo blaga ali storitev.

 

Kaj urediti do 12.12.2026

Časa je malo, zato predlagamo, da začnete pri tistem, kar je vidno navzven in kar bo inšpektor preveril najprej.

  1. Spletna trgovina ali aplikacija: gumb »kliknite tukaj za odstop od pogodbe« z drugim korakom »potrdi odstop od pogodbe« in samodejnim e-potrdilom z datumom in uro; pregled košarice, naročnin in odjave z vidika temnih vzorcev.
  2. Splošni pogoji in opisi izdelkov: informacija o gumbu, o posodobitvah programske opreme, o popravljivosti in o okolju prijazni dostavi; v fizični trgovini enotno obvestilo o zakonskem jamstvu ob blagajni.
  3. Oglaševanje in embalaža: popis vseh okoljskih trditev in lastnih »eko« znakov, za vsako listina ali umik.
  4. Reklamacije: obvestilo o izbiri med popravilom in zamenjavo ter o podaljšanju jamstva; pri storitvah 30-dnevni rok za odpravo, osemdnevni rok za pisni odgovor in vračilo.
  5. Proizvajalci, uvozniki in distributerji blaga s seznama popravljivosti: servisna mreža, javni cenik popravil, politika nadomestnih delov; serviserji evropski obrazec z informacijami o popravilu.
  6. Finančne institucije: prenova predhodnih informacij, postopek pojasnil, opomnik o odstopu in možnost pogovora s človekom pri klepetalnikih.

Pravilniki o seznamu popravljivega blaga, obrazcu za popravilo in označevanju znižanj bodo izdani v šestih mesecih po uveljavitvi novele, zato bo pregled smiselno ponoviti spomladi 2027.

Kako vam lahko pomagamo

V Odvetniški družbi Švab in Štepec pregledujemo splošne pogoje, spletne trgovine in oglasna sporočila ter stranke zastopamo v inšpekcijskih in prekrškovnih postopkih po ZVPot-1. Če želite preveriti, kaj novela pomeni za vaše poslovanje, nam pišite na info@op-svab.com.


No comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja