Pravni vidiki Alzheimerjeve bolezni

21. september je Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, zato se nam zdi pomembno, da spregovorimo tudi o pravnih posledicah te bolezni, ki postopoma spremeni osebnost obolele osebe in katera vsak dan bolj postaja problem sodobne družbe.

Veliko prepozno ponavadi svojci opazijo prve znake Alzheimereve bolezni ali demence, s pravnimi vprašanji pa se napogosteje začnejo ukvarjati šele po smrti obolele osebe v zapuščinskih postopkih.

Ta blog ni samo opozorilo na pravne predpise, postopke ampak je tudi osebni zapis naše pisarne na velikokrat pozabljene, spregledane in napačno obravnavane obolele osebe s strani zakonodajalca ter tudi sodišč. Za lažji pregled, se bomo v nadaljevanju lotili slednjih področij:

Bolj pravilen naslov tega bloga bi bil sicer pravni vidiki demence, saj je Alzheimerjeva bolezen samo en izmed vzrokov demence. Štiri najpogostejše oblike demence, ki predstavljajo približno 80-90 % vseh primerov, so:

  • Alzheimerjeva bolezen – najpogostejša izmed klinično pomembnih demenc in predstavlja okoli 60 % vseh primerov,
  • demenca z Lewyjevimi telesci – predstavlja okoli 4,5 % vseh primerov,
  • vaskularna demenca – predstavlja okoli 20,6 % vseh primerov – in
  • frontotemporalna demenca – predstavlja okoli 20,6 % vseh primerov.1

Demenca oropa bolnika tistega, kar je najbolj človeško – spomina in osebnega dostojanstva. Ko bolezen napreduje, se bolnik z demenco potaplja v brezizrazen svet pozabe, brez včeraj, danes, jutri, osebnost se preko vzgibov nekontroliranih čustev razkroji v popolno odtujenost in v končno tišino in otopelost.2

Demenca je kronična napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje.3 Z nadaljevanjem bolezni se zmanjšuje sposobnost razumevanja in presoje. Med pogovorom oboleli težje najdejo posamezne besede ali jih izpuščajo, težko sledijo dolgim zahtevnim pogovorom, težje dojamejo simbolno izražanje. Oboleli ne morejo več samostojno urejati finančnih zadev ali samostojno potovati.4

Demenca predstavlja kognitivno funkcioniranje, ki se pomembno razlikuje od normalnega starostnega upada, za postavitev diagnoze demence pa morajo biti izpolnjeni naslednji kriteriji:

  • predhodno normalno kognitivno funkcioniranje,
  • motnje v funkcioniranju večjega števila kognitivnih procesov,
  • težave s samostojnim funkcioniranjem v vsakodnevnem življenju,
  • prisotnost organskega vzroka, s katerim je mogoče pojasniti kognitivni upad.5

Ko obolela oseba (najmanj delno) ni več sposobna razumevati in presojati svojega ravnanja ter ni zmožna presojati, pa se postavijo prva pravna vprašanja. Kdaj bolezen pri oboleli osebi tako napreduje, da ni več sposobna skrbeti za svoje pravice, koristi in obveznosti, je odvisno od vsakega posameznega primera posebej, v pravnem svetu pa se to ponavadi presoja za nazaj bodisi v postopku (delnega) odvzema opravilne posobnosti oz. zdaj postavitve osebe pod skrbništvo bodisi v pravdnem postopku ugotavljanja veljavnosti določenega pravnega posla, ki ga je sklenila obolela oseba, redkeje pa v postopku nastanitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.

V primeru demence je prav na svojcih, da pravočasno prepoznajo znake upadanja sposobnosti obolele osebe in pravočasno ukrepajo. Demenca je bolezen in ni del običajnega staranja.

Poleg upravljanja s premoženjem obolele osebe za demenco se (skoraj) vedno postavi vprašanje, kdo bo za osebo skrbel, jo negoval in varoval. Z napredovanjem dementna oseba ni več zmožna sama poskrbeti za svojo prehrano, nego, čistočo, enostavna gospodinjska opravila postanejo »misija nemogoče«, svojci so v praksi velikokrat v strahu, da ne bi dedek ali babica zažgala hrano, ki sta jo pozabila na štedilniku in tako zanetila požar. Z napredovanjem bolezni takšne osebe potrebujejo tudi stalni nadzor v nočnem času, ker lahko zaradi nespečnosti in nemira zatavajo.

Svojci imajo v praksi nekako tri možnosti: bodisi sami nudijo 24 urni nadzor, hrano, nego in varstvo, vse kar je potrebno bodisi zagotovijo oskrbovalca/-ko oz. negovalca/-ko, ki bo skrbel za obolelo osebo ali pa obolelo osebo nastanijo v dom za starejše občane. Kaj je najboljša in najbolj sprejemljiva rešitev je osebna odločitev obolele osebe (dokler lahko svojo resnično voljo še izrazi) oz. odločitev svojcev. Vsekakor je najtežja odločitev za namestitev osebe v dom starejših občanov.

Namestitev v dom starejših občanov

Dom starejših občanov, dom za starejše, je socialno varstveni zavod 6 opravlja institucionalno varstvo starejših,7 ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, s katerimi se nadomeščajo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo.8 Temeljni predpis na področju socialno varstvenih zavodov je Zakon o socialnem varstvu (ZSV)9.

Namestitev v socialno varstveni zavod je prostovoljna, obolela oseba lahko vedno v zavod pride ter ga tudi zapusti. Ker pa so osebe, ki bolehajo za demenco begave, se izgubijo, enostavno odidejo neznano kam in se ne znajo vrniti, so v domovih za starejše predvideni tj. »dementni oddelki«, pravno gledano gre v večini primerov za varovane oddelke socialno varstvenega zavoda, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.10 Skladno s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije11 so organizirani varovani oddelki za osebe, ki zaradi starostne demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor.12

Skladno z določbami Zakon o duševnem zdravju – ZDZdr13 se postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda opravi na podlagi privolitve ali brez privolitve z odločbo sodišča.14 Oseba, ki je privolila v sprejem v varovani oddelek, lahko kadarkoli, izrecno ali z dejanji, iz katerih je to mogoče sklepati, privolitev prekliče in zahteva, da se jo odpusti iz varovanega oddelka.

Oseba je sprejeta v varovani oddelek s privolitvijo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

  • če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oz. ni potrebno,
  • če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način,
  • če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim,
  • če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja,
  • če navedenih vzrokov in ogrožanja iz tretje in četrte alineje tega odstavka ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda, v nadzorovani obravnavi),
  • če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.15

V kolikor je osebi odvzeta poslovna sposobnost ter je privolitev za sprejem v varovani oddelek podal skrbnik, je potrebno v 8. dneh po njenem sprejemu začeti postopek pred sodiščem, kot da oseba ni podala privolitve.16

Če oseba, pri kateri so izpolnjeni pogoji za sprejem iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ki so zgoraj navedeni v alinejah, v sprejem ne privoli, je sprejem v varovani oddelek dopusten na podlagi sklepa sodišča. 17

Predlog za sprejem osebe v varovani oddelek se začne na predlog izvajalca psihiatričnega zdravljenja, centra za socialno delo, koordinatorja nadzorovane obravnave, najbližje osebe, državnega tožilstva,18skrbnik19 ali socialno varstvenega zavoda.20

Predlogu se mora priložiti mnenje socialno varstvenega zavoda o izpolnjevanju pogojev za sprejem, razen če se je postopek začel na njegov predlog.21

V postopku je obvezno odvetniško zastopanje22. Osebo mora po odredbi sodišča pregledati izvedenec psihiatrične stroke in o njenem zdravstvenem stanju podati mnenje.23 Sodišče odloča o sprejemu osebe na podlagi neposrednega stika z njo, tako da jo pred izdajo sklepa vidi in se z njo, če to dopušča njeno zdravstveno stanje, pogovori. 24 Osebi, ki ni poslovno sposobna sodišče omogoči, da samostojno opravlja procesna dejanja, če je sposobna razumeti pomen in pravne posledice takih dejanj.25

Zadržanje v varovanem oddelku na podlagi sklepa sodišča se lahko določi za največ 1 leto.26 Če direktor socialno varstvenega zavoda ugotovi, da je za odvrnitev ogrožanja zaradi vzrokov iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, ki so zgoraj navedeni v alinejah, nujno potrebno nadaljnje zadržanje v varovanem oddelku, najmanj 14 dni pred potekom roka iz sklepa sodišča predlaga sodišču, da se zadržanje v varovanem oddelku podaljša.27

Ali je navedena ureditev res primerna za dementne osebe? Menimo, da ne. Najbolj očitno je to razvidno iz odločitve Višjega sodišča opr. št. I Cp 836/2020 z dne 27. 5. 2020.28 V postopku odločanja o predlogu za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve je sodišče odločilo, da ni podano resno in otipljivo ogrožanje nikogaršnjega življenja in zdravja. Postopek je predlagal Center za socialno delo (CSD) za obolelo osebo za demenco, ki je dodatno tekom postopka izgubila sorodnika. CSD je v okviru svojih možnosti osebi nudil pomoč in podporo eno uro dnevno od ponedeljka do petka, za vikend pa je osebi bil dostavljen topli obrok. Sam sodni izvedenec v postopku je ugotovil, da potrebuje stalno oskrbo in varstvo drugih. Pa vendar kje je nastal problem? Oseba po mnenju sodišča (za enkrat) ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih ali huje ogroža svojega zdravja ali zdravja drugih ali povzroča hude premoženjske škode sebi ali drugim. Oseba trenutno (še) ni begava oz. ne tava, oseba še vedno gre na sprehod, hodi v trgovino v neposredni soseščini bloka in ob nedeljah na grob, posebej je pozorna na avtomobile, cesto vselej prečka čez prehod za pešce. Okoliščine hipotetične naravne (lahko bi pozabila zapreti plin, lahko bi zanetila požar) po mnenju sodišča ne predstavljajo resnega ogrožanja zdravja ali življenja drugih.

Sprašujemo se kje je meja v primeru dementnih bolnikov, da okoliščine hipotetične naravne pred očmi sodišča pretehtajo, da gre za konkretno ogrožanje. Iz lastnih izkušenj in prakse lahko povemo, da nekatere dementne osebe nikoli ne bodo storile ničesar, da bi ogrožale sebe oz. druge bodisi jim bo to preprečeno z različnimi ukrepi svojcev. Ali to še vedno pomeni, da ne potrebujejo nege in varnosti, ki bi jim zagotovil varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda? Vsekakor ne. Trenutno pravna ureditev nikakor ni prilagojena na specifičnost obolelih oseb z demenco. Čeprav mora biti ukrep namestite v varovani oddelek časovno omejen iz vidika ustavnih pravic, pri dementnih bolnikih ni mogoče, da bi oseba po poteku 1 leta bila (ponovno) sposobna živeti izven varovanega oddelka. Zato bi bilo nujno potrebo za take primere urediti prilagojen postopek za podaljšanje namestitve v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda.

Za lažjo predstavo poteka Alzhajmerjeve bolezni prilagamo opis sodnega izvedenca psihiatrične strok v enem izmed sodnih postopkov, kjer je bil nadzorno predstavljen potek Alzhajmerjeve bolezni.

»Značilen je upad spominskih sposobnosti, običajno je prizadeto pomnenje in priklic novih informacij, ob napredovanju bolezni je lahko prizadet tudi spomin za davne dogodke. Poleg spominskih motenj se pojavi osiromašeno mišljenje, zmanjšana je sposobnost orientacije, razumevanja, govornega izražanja in presoje. Zaradi upada višjih živčnih dejavnosti so prizadete vsakodnevne dejavnosti, zmanjšana je sposobnost za obvladovanje čustev, socialnega vedenja. Praviloma se demenca začne neopazno in postopoma napreduje. Začetne spremembe so lahko podobne nekaterim drugim boleznim. Razdražljivost, depresivno razpoloženje in izguba interesov so pogosti znaki v začetnem stadiju in so enaki kot pri depresivni motnji. Lahko se pojavijo spremembe v vedenju, ki za to osebo prej niso bile značilne (neustrezne pripombe in neprimerno vedenje v različnih situacijah). Najprej se pojavijo težave s spominom in pešanjem umskih sposobnosti, kar pogosto bolniki opazijo, zaradi česar upade samospoštovanje, pogosto so depresivni, razdražljivi. V napredovalnem stadiju bolezni se težave s spominom stopnjujejo, pogosto bolniki prikrivajo te težave ali jih celo zanikajo. Ponavljajoča se, rutinska vsakdanja opravila lahko uspešno opravljajo dalj časa. Sposobnost razumevanja in presoje je oslabljena, besedni zaklad se zmanjša, govor postane inkoherenten, pojavijo se motnje pri branju in pisanju. Izpuščajo posamezne črke ali besede, jih večkrat ponovijo ali zamenjajo z neustreznimi. Osebe niti ne morejo več pravilno pisati, pa tudi oblika se spremeni. Zaradi okvare možgan je prizadeta fina motorika, pojavi se tremor, gibi postanejo okornejši. Rutinske dejavnosti preidejo v navado, ki jo lahko ohranijo še nekaj časa (npr. hoja v bližnjo trgovino). Ob napredovanju bolezni lahko popuščajo socialne zavore, spremeni se lahko vedenje. Posamezne osebnostne poteze postanejo še izrazitejše, lahko pa se pojavijo povsem nove navade. Pojavijo se lahko nanašalne ali preganjalne blodnje, vidne in slušne halucinacije. Osebe z napredovano demenco se pogosto počutijo ogrožene in so ob tem napeti, nezaupljivi in sumničavi. Bolniki z demenco postanejo čustveno labilni, kar je še bolj izrazito pri poznih stadijih bolezni. Hitro se zjočejo ali razjezijo, se pa tudi takoj umirijo, kot da se ne bi nič zgodilo. Nekateri pa ne pokažejo niti veselja niti žalosti. Ugodje ali nezadovoljstvo izrazijo s posameznimi besedami, glasovi ali telesnimi gibi. V končnem stadiju spominske sposobnosti povsem odpovedo. Opeša tudi spomin za oddaljene dogodke. Ne prepoznavajo več najbližjih. Najpogosteje so časovno in krajevno dezorientirani. Težave imajo pri oblačenju, pogosto so nespečni. Govor postane upočasnjen, so redkobesedni, ponavljajo le posamezne fraze. Pogovora ali napisanega besedila ne razumejo. Pogosto shujšajo zaradi motenj požiranja ali zmanjšanega apetita, pojavijo se težave z odvajanjem vode in blata. Oslabel je občutek za žejo, zato je dehidracija pogosta.«

Ste tudi vi zaznali, da so osebe obolele za demenco še pri napredovani obliki demence sposobne rutinskih opravil, kot je odhod v trgovino ali na grob? Še toliko bolj je utemeljitev Višjega sodišča zgoraj navedene sodbe milo rečeno nenavadna.

Postavitev odrasle osebe pod skrbništvo

Ureditev v preteklosti odvzema poslovne sposobnosti oz. zdaj postavitev odrasle osebe pod skrbništvo ne glede na razlog, pomeni hud poseg v človekove pravice: posamezniku popolnoma ali vsaj deloma onemogoča, da bi samostojno odločal o svojih pravicah in koristih, sam oblikoval svojo voljo in samostojno nastopal v pravnem prometu.29

Družinski zakonik (DZ)30 je odvzem poslovne sposobnosti pravice nadomestil z institutom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, pri čemer je tudi odločanje o postavitvi oz. imenovanju skrbnika s CSD prenesel na sodišče.31

Namen postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo je zaščititi osebo, ki sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje premoženjske pravice ter koristi. Razlogi so motnje v duševnem razvoju, težave v duševnem zdravju ali drugi vzroki, ki vplivajo na zmožnost razsojanja. Krog vzrokov ni zaključen.32 Nezmožnost poskrbeti za svoje pravice in koristi mora biti trajna.33 Oseba obolela za demenco s potekom bolezni izgubi zmožnost razsojanja ter tako zmožnost trajne skrbi za svoje (premoženjske) pravice, koristi ter tudi obveznosti.

S spremembo zakonodaje je bila tako odpravljena dvodelna ureditev razdeljena na delni in popolni odvzem opravilne sposobnosti, kljub temu pa ima zdaj sodišče možnost v konkretnem primeru določiti, da oseba lahko določene pravne posle sklepa samostojno, za druge pa potrebuje soglasje skrbnika.34

Sam postopek je urejan v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP-1)35, začne se na predlog same osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo, CSD, državnega tožilca, zakonca, osebe, ki z osebo, ki naj se postavi pod skrbnitštvo, živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ali njenega sorodnika v ravni črti ali v stranski črti do drugega kolena.36 Postopek se lahko začne tudi po uradni dolžnosti.37

Sodišče osebo, ki naj se postavi pod skrbništvo zasliši, razen če potem, ko osebo poskusi zaslišati ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče.38 Osebo, ki se zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more udeležiti naroka oz. priti na sodišče, se zasliši tam, kjer biva.39

V postopku postavitve osebe pod skrbništvo sodišče vedno odredi, da osebo pregleda izvedenec medicinske stroke. Sodišče lahko uporabi tudi pisno izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka, če oceni, da se le tako lahko pravočasno zavarujejo koristi oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-140. Pregled z izvedencem se lahko opusti, če sodišče že razpolaga z ustreznim mnenjem izvedenca medicinske stroke, ki pa ne sme biti starejše kot šest mesecev.41

Sodišče osebo, ki naj se imenuje za skrbnika zasliši, ji pojasni pravice in obveznosti skrbnika in pridobi njeno privolitev.42 V primeru, da CSD ni predlagatelj postopka, ga sodišče pozove, da poda mnenje o tem, katero fizično ali pravno osebo naj sodišče imenuje za skrbnika osebe, ki naj se postavi pod skrbništvo. Če CSD na poziv sodišča mnenja ne poda, sodišče za skrbnika imenuje CSD43.

Glede skrbništva DZ določa, da se osebi, če je le mogoče, za skrbnika postavi njegov zakonec, zunajzakonski partner ali sorodnik. Pri tem pa je potrebno poudariti, da med drugim skrbnik ne more biti oseba, ki je z varovancem sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju ali katere zakonec ali zunajzakonski partner je z varovancem sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju.44

Sodišče o stroških postopka odloča po prostem preudarku.45 Če sodišče ugotovi, da oseba, ki se postavi pod skrbništvo, nima lastnih sredstev in premoženja, postopek pa se je začel na predlog CSD ali po uradni dolžnosti, se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča.46

Prav pri osebah z demenco je potrebno poudariti, da institut zgolj skrbnika za posebne primere ne bo primeren, saj skrbnika za posebne primere ni mogoče imenovati, kadar so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, razen če zakon ne določa drugače.47

Privolitev v zdravstveno obravnavo

S starostjo pride tudi do zdravstvenih težav in bolezni, osebe z demenco pri tem niso nobena izjema, vprašanje pa se pojavi, ko oseba ni več zmožna razumeti pomena privolitve v zdravstveno obravnavo bodisi le-to zavrača. Samo področje privolitve v zdravstveno obravnavo je urejeno v Zakonu o pacientovih pravicah (ZPacP)48.

Pacientu (bolniku ali drugemu uporabniku zdravstvenih storitev), ki je sposoben odločanja o sebi, brez njegove poprejšnje svobodne in zavestne privolitve na podlagi prejetih pojasnil iz 20. člena ZPacP ni dovoljeno opraviti medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave, razen v primerih, ki jih določa zakon.49 Pacient lahko da privolitev ustno, z dejanjem oziroma ravnanjem, iz katerega je mogoče zanesljivo sklepati, da pomeni privolitev, ali pisno, kadar tako določa zakon.50

Zdravstvena obravnava brez privolitve:

  • nujna medicinska pomoč 51ter
  • medicinski poseg oz. zdravstvena obravnava, ki ni poseg oz. obravnava kot nujna medicinska pomoč in hkrati ni operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, se pacientu lahko opravi brez njegove privolitve pod naslednjimi pogoji:
    • pacient ni sposoben odločanja o sebi,
    • zdravnik ni vedel in ni mogel vedeti, da je pacient, pacientov zdravstveni pooblaščenec, pacientov zakoniti zastopnik ali druga oseba, ki po zakonu lahko da privolitev, posegu nasprotoval,
    • privolitve oseb iz prejšnje alineje v razumnem času ni bilo mogoče pridobiti in
    • bo medicinski poseg oz. zdravstvena obravnava pacientu v največjo zdravstveno korist.52

Pacientov zdravstveni pooblaščenec

Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, lahko določi osebo, ki bo v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločala o njegovi zdravstveni obravnavi in drugih pravicah iz ZPacP53. Pooblaščenec je lahko oseba, ki je sposobna odločanja o sebi in je dopolnila 18 let starosti.54Pooblastilo mora biti pisno, podpis pacienta pa overjen.55 Prav tako se lahko v pooblastilu določijo navodila in usmeritve glede zdravstvene obravnave ter morebitne omejitve pravice do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in njegovim zdravstvenim stanjem.56

V kolikor oseba ni določila zdravstvenega pooblaščenca in je demenca napredovala že v fazo, da ima oseba težave v duševnem zdravju, potem ZPacP ureja privolitev v primeru pacienta s težavami v duševnem zdravju v 37. členu.

Kadar pacient zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, ni sposoben privolitve v medicinski poseg, se ta sme opraviti le, če ga dovoli zakoniti zastopnik.57 Če pacient nima zakonitega zastopnika, izvajalec zdravstvene dejavnosti obvesti pristojni organ za začetek postopka za postavitev zakonitega zastopnika.58

Dokler pacientu ni postavljen zakoniti zastopnik, lahko privolitev v medicinski poseg oz. zdravstveno obravnavo dajo osebe, ki so sposobne odločanja o sebi in so dopolnile 18 let starosti, in sicer v naslednjem izključujočem vrstnem redu:

  • pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti,
  • pacientovi otroci ali posvojenci,
  • pacientovi starši oziroma posvojitelji,
  • pacientovi bratje ali sestre,
  • pacientovi stari starši,
  • pacientovi vnuki.59

Če pa osebe iz posamezne alineje ne dosežejo soglasja o izvedbi medicinskega posega oziroma zdravstvene obravnave, odloči o tem zdravnik, ki ga zdravi, pri čemer upošteva podana mnenja in pacientovo največjo zdravstveno korist.60 Ne zakoniti zastopnik ne omenjene osebe pa ne morejo zavrniti nujne medicinske pomoči pacientu s težavami v duševnem zdravju.61

Postopek postavitve zakonitega zastopnika je dejansko postopek postavitve osebe pod skrbništvo [več o tem si lahko preberete zgoraj-hiperlink] ali pa imenovanje skrbnika za posebni primer. Pri tem pa poudarjamo, da zaradi uveljavitve DZ oz. ZNP-1, skrbnika za posebne primere ni mogoče imenovati, kadar so podani pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo – zakon v primeru privolitve v medicinske obravnave ne ureja drugače.

Zaradi nujnosti podaje privolitve v medicinsko obravnavo, pa bo relevanten institut začasnega skrbnika. Sodišče, pri katerem se je že začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. Sodišče v tej odločbi določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika.62 Začasni skrbnik se postavi osebi samo za določene naloge ali določene vrste opravil, kjer pravicam in koristim osebe grozi škoda.63

Začasni skrbnik opravlja naloge le do pravnomočnosti sklepa o postavitvi osebe pod skrbništvo.64

Vsekakor bi bilo najbolj smiselno, da bi vsak posameznik za čas življenja, ko so miselni procesi ohranjeni imenoval zdravstvenega pooblaščenca, saj bi se tako lahko izognili, v pomembnem trenutku odločitve za medicinsko obravnavo, dolgotrajnim postopkom postavitev osebe pod skrbništvo ter imenovanju začasnega skrbnika. Imenovanje začasnega skrbnika se nikoli ne zgodi čez noč ali v parih dneh, ko bi bilo potrebno že sprejeti odločitev o zdravljenju.

Morda vsem še v razmislek, oseba – pacient lahko po ZPacP vnaprej izrazi voljo na predpisanem obrazcu, kakšne zdravstvene obravnave ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve, če:

  • bi trpel za hudo boleznijo, ki bi glede na dosežke medicinske znanosti v kratkem času vodila v smrt tudi ob ustreznem medicinskem posegu oz. zdravstveni obravnavi in tako zdravljenje ne daje upanja na ozdravitev oziroma izboljšanja zdravja ali lajšanje trpljenja, ampak samo podaljšuje preživetje,
  • bi mu medicinski poseg oz. zdravstvena obravnava podaljšala življenje v položaju, ko bo bolezen ali poškodba povzročila tako hudo invalidnost, da bo dokončno izgubil telesno ali duševno sposobnost, da bi skrbel zase.65

Izpodbijanje in ničnost pravnih poslov

Zelo pogosto se zgodi, da osebe, ki so obolele za demenco, sklepajo pravne posle premoženjsko pravne narave npr. kupo-prodajna pogodba, darilna pogodba kot tudi pogodba o dosmrtnem preživljanju, preužitku, izročilna pogodba. Osebe napravijo tudi oporoko oz. celo več njih.

Bližnji sorodniki, dediči se že tekom življenja obolele osebe začnejo spraševati ali je določena pogodba veljavna, najkasneje pa se to vprašanje pojavi v zapuščinskem postopku, ko ni redkost, da se pojavi oporoka v njej pa oporočni dedič, ki je tretja neznana oseba vsem zakonitim dedičem. Kaj narediti oz. kakšne pravne možnosti obstajajo?

Ničnost pravnih poslov

Za sklenitev veljavne pogodbe mora imeti pogodbenik poslovno sposobnost, ki se zahteva za sklenitev te pogodbe, kot je to določeno v 41. členu Obligacijskega zakonika (OZ)66. Poslovno sposobnost je potrebno imeti tako za sklenitev darilne pogodbe, prodajne pogodbe, pogodbe o preužitku, pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot tudi za sklenitev izročilne pogodbe.

Poslovna sposobnost je sposobnost osebe, da sama z lastnimi dejanji in lastno voljo pridobiva pravice in prevzema dolžnosti v pravnoposlovnih razmerjih. Izhodišče poslovne sposobnosti je posameznikova psihofizična zrelost, da se zaveda svojega vedenja in ravnanja in da zna presoditi, kakšen pomen in posledice naj imajo njegova voljna ravnanja. Oseba, ki nima sposobnosti razsojanja, ne more veljavno izraziti svoje volje, ki je potrebna za sklenitev pogodbe, zato izjava volje take osebe nima pravnih učinkov in je nična 67 oz. po mnenju nekaterih pravnih teoretikov in sodne prakse celo neobstoječa.

Tožbo na ugotovitev ničnosti lahko vloži vsak, ki izkaže pravni interes. Zastaralnega roka za ugotovitev ničnosti ni.

Čeprav osebi ni odvzeta poslovna sposobnost oz. ni postavljena pod skrbništvo, mora oseba imeti tudi sposobnost razsojanja, ki je dejanska sposobnost in je odvisna od okoliščin konkretnega primera.68

Kot bo to obširneje razloženo v nadaljevanju, sodišče s pomočjo zaslišanja strank, prič ter sodnega izvedenca ugotavlja dejansko sposobnost razsojanja v trenutku sklenitve same sporne pogodbe.

Izpodbojni pravni posli

Pogodba oz. pravni posel je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je tako določeno v katerem zakonu.69 Glede na zgoraj navedeno je odvisno od sklepa sodišča ob postavitvi pod skrbništvo, katere pravne posle lahko sklepa sama oz. za katere je potrebno soglasje skrbnika. Če je bilo za pravni posel potrebno soglasje skrbnika, le-to pa ni bilo dano, potem je tak pravni posel izpodbojen.

Napake volje so:

  • grožnja,
  • bistvena zmota,
  • zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi,
  • posredna izjava,
  • prevara,
  • navidezna pogodba.

Grožnja je ravnanje, ki pri drugi osebi povzroči utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenila pogodbo. 70 Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.71

Zmota je bistvena, če se nanaša na bistvene lastnosti predmeta, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. 72

Pri neodplačni pogodbi se šteje za bistveno zmoto tudi zmota v nagibu, ki je bil odločilen za prevzem obveznosti.73

Zmota osebe, po kateri je stranka izjavila svojo voljo, se šteje enako kot zmota v izjavljanju lastne volje – posredna zmota.74

Prevara je, če ena stranka povzroči zmoto pri drugi stranki ali jo drži v zmoti z namenom, da bi jo tako napeljala k sklenitvi pogodbe, lahko druga stranka zahteva razveljavitev pogodbe, tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.75

Pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe preneha s pretekom enega leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma enega leta od prenehanja sile. 76Ta pravica preneha v vsakem primeru s pretekom treh let od dneva, ko je bila pogodba sklenjena.77

Aktivno legitimiran za izpodbijanje pogodbe iz razloga poslovno omejene sposobnosti ali napake volje je pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost. 78Bistvo te določbe je v odrekanju aktivne legitimacije za izpodbijanje pogodbe tretjim. Dediča pa ni mogoče šteti za tretjega, je univerzalni pravni naslednik ene od pogodbenih strank in (skupaj s sodediči) nadaljuje pravni položaj pogodbene stranke.79

Tukaj bi se lahko razpisali še veliko o primerih iz sodne prakse, pa pustimo to morda za enega od naslednjih blogov.

Izpodbijanje oporoke 

Oporoko lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti, kot to določa 1. odstavek 59. člena Zakona o dedovanju (ZD)80. Oporoka je neveljavna, če oporočitelj tedaj, ko jo je napravil, še ni bil star petnajst let ali ni bil sposoben za razsojanje.81 Izguba sposobnosti za razsojanje, ki nastopi po tem, ko je oporoka napravljena, ne vpliva na njeno veljavnost.82 Oporoka je neveljavna, če je bil oporočitelj z grožnjo ali s silo prisiljen, da jo je napravil, ali če se je odločil, da jo napravi zaradi zvijače ali zaradi tega, ker je bil v zmoti. 83

Razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, in razveljavitev oporoke ali posameznih njenih določil zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote, lahko zahteva samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke.84 Enoletni rok ne more začeti teči pred razglasitvijo oporoke.85

Zapuščinsko sodišče bo v primeru nesoglasij med zakonitimi in oporočnimi dediči izdalo sklep o napotitvi v pravdo, prekinilo zapuščinski postopek ter postavilo rok v katerem je potrebno vložiti tožbo. Tožba pa mora biti vložena v vsakem primeru v 1-letnem roku, ko je tožnik zvedel za vzrok neveljavnosti.

V primeru oporoke, ki jo je sestavila oseba, ki je imela demenco, bo moralo sodišče presojati ali je bilo (določenega dne) zdravstveno stanje oporočitelja takšno, da je bil sposoben za razsojanje in s tem oporočno sposoben.

Oporočno sposobnost sodišče ugotavlja z zaslišanjem strank, prič ter s pomočjo strokovne pomoči izvedenca medicinske stroke, v večini primerov sodnega izvedenca psihiatrične stroke. Sodni izvedenec ima posebno vlogo v postopku ugotavljanja razsodnosti, in sicer da s svojim strokovnim znanjem omogoči sodišču, da ugotovi potrebne okoliščine o psihičnem stanju oporočitelja in na podlagi teh dokazov potem sodišče ugotovi, ali je bil oporočitelj v času sestave oporoke razsoden ali ne.

Oporočitelj mora biti oporočno sposoben v času, ko izjavi poslednjo voljo. Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti oporočitelj za izjavo poslednje volje potreben razum in voljo. Nujna je torej kumulativna prisotnost obeh sestavin (intelektualne in voljne) sposobnosti za razsojanje. Ta je podana, če oporočitelj (1.) zmore pravilno dojeti pomen oporoke in njene (pravne) posledice (intelektualna sestavina razsodnosti) in je (2.) zmožen ravnati v skladu s tem dojemanjem, zmožen izraziti svojo pravo voljo (t.i. voljna sestavina razsodnosti). Ni potrebno, da je oporočno razpolaganje razumno ali smotrno; vendar pa očitno nerazumno (nespametno) razpolaganje kaže na pomanjkljivo razsodnost. Tisti, ki trdi, da oporočitelj ni bil razsoden glede poslednje volje, mora svojo trditev dokazati.

Pri tem pa še opomnik, razsodnost, ki se zahteva za oporočno sposobnost se ocenjuje z blažjimi merili kot razsodnost, za odvzem poslovne sposobnosti 86oz. postavitev osebe pod skrbništvo.


ZAKLJUČEK

S predmetnim blogom smo želeli prikazati kompleksnost težav v praksi, ki se bolj pogosto pojavljajo pri posameznikih v poznejših letih oz. pri višji starosti, ko smo bolj dovzetni tudi za različne bolezni, katerim se je povsem mogoče izogniti s tem, da z ustreznimi pravnimi posli uredimo svoja osebna in premoženjsko-prava razmerja za takšne primere.

Ko nastopi katerikoli izmed izpostavljenih primerov, je reševanje pomembnih vprašanj, ki vplivajo na življenje posameznika lahko že bistveno oteženo, začne se tudi nepotreben »boj« med svojci, pri katerem se prevečkrat zasledujejo njihov lastni interesi in ne zaščita ranljivega posameznika.

Če imamo možnost in smo v tem trenutku sposobni odločati tudi o določenih vprašanjih za primer, ko tega morda ne bomo več sposobni, zakaj tega ne bi uredili in preprečili nepotrebne spore, v končni fazi lastno trpljenje v nemoči.


Opombe

  1. Wikipedia (https://en.wikipedia.org/wiki/Dementia / https://sl.wikipedia.org/wiki/Demenca);
  2. ABC Zdravja (https://www.abczdravja.si/mozgani-in-zivcni-sistem/demenca-2/);
  3. Zavod Spominčica (https://www.spomincica.si/?page_id=166);
  4. Zavod Spominčica (https://www.spomincica.si/?page_id=170);
  5. Prim. prof. dr. Marjan Bilban: Demenca in delazmožnost (http://www.zbornica-vzd.si/media/8-M_Bilban_Demenca%20in%20delazmožnost_dodatne%20info.pdf);
  6. 16. točka 2. člena ZDZdr;
  7. 1. odstavek 50. člena ZSV;
  8. 1. odstavek 16. člena ZSV;
  9. Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO; 
  10. 17. točka 2. člena ZDZdr;
  11. Uradni list RS, št. 97/09, 84/12 in 85/14;
  12. 3. točka 1. odstavka 3. člena Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije;
  13. Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 – odl. US in 44/19 – odl. US;
  14. 75. člena v povezavi s 73. členom ZDZdr;
  15. 1. odstavek 74. člena ZDZdr;
  16. Odločba Ustavnega sodišča opr. št. U-I-294/12-20 z dne 10. 6. 2015;
  17. 1. odstavek 75. člena ZDZdr;
  18. 2. odstavek 75. člena ZDZdr v povezavi s 1. odstavkom 40. členom ZDZdr;
  19. 2. odstavek 75. člena ZDZdr v povezavi s 2. odstavkom 40. členom ZDZdr;
  20. 2. odstavek 75. člena ZDZdr;
  21. 3. odstavek 75. člena ZDZdr;
  22. 1. odstavek 31. člena ZDZdr;
  23. 1. odstavek 43. člena ZDZdr;
  24. 2. odstavek 46. člena ZDZdr;
  25. 2. odstavek 32. člena ZDZdr;
  26. 1. odstavek 77. člena ZDZdr;
  27. 2. odstavek 77. člena ZDZdr;
  28. http://www.sodnapraksa.si/?q=demenca&database%5BSOVS%5D=SOVS&database%5BIESP%5D=IESP&_submit=išči&rowsPerPage=20&page=0&id=2015081111444734
  29. V. Rijavec, A. Galič: Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1): razširjena uvodna pojasnila, Ljubljana, GV Založba, 2020, str. 163;
  30. Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI;
  31. 262. člen DZ;
  32. B. Novak, M. Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2019, str. 829;
  33. Prav tam;
  34. Glej B. Novak, M. Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2019, str. 830;
  35. Uradni list RS, št. 16/19;
  36. 1. odstavek 57. člena ZNP-1;
  37. 2. odstavek 57. člena ZNP-1;
  38. 1. odstavek 61. člena ZNP-1;
  39. 2. odstavek 61. člena ZNP-1;
  40. 2. odstavek 48. člena ZNP-1;
  41. 3. odstavek 61. člena ZNP-1;
  42. 1. odstavek 64. člena ZNP-1;
  43. 3. odstavek 64. člena ZNP-1;
  44. 214. člen DZ;
  45. 1. odstavek 70. člena ZNP-1;
  46. 2. odstavek 70. člena ZNP-1;
  47. 2. odstavek 267. člen DZ;
  48. Uradni list RS, št. 15/08, 55/17 in 177/20;
  49. 2. odstavek 26. člena ZPacP;
  50. 4. odstavek 26. člena ZPacP;
  51. 28. člen ZPacP;
  52. 29. člen ZPacP;
  53. 1. odstavek 32. člena ZPacP;
  54. 2. odstavek 32. člena ZPacP;
  55. 3. odstavek 32. člena ZPacP;
  56. 3. odstavek 32. člena ZPacP;
  57. 1. odstavek 37. člena ZPacP;
  58. 2. odstavek 37. člena ZPacP;
  59. 4. odstavek 37. člena ZPacP;
  60. 5. odstavek 37. člena ZPacP;
  61. 8. odstavek 37. člena ZPacP;
  62. 1. odstavek 265. člena DZ;
  63. B. Novak, M. Čujovič: Komentar Družinskega zakonika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2019, str. 836;
  64. 3. odstavek 265. člena DZ;
  65. 1. odstavek 34. člena ZPacP;
  66. Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631;
  67. N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 329.; VSL Sodba II Cp 1072/2020 z dne 16. 9. 2020;
  68. VSL Sodba I Cp 291/2018 z dne 12. 12. 2018;
  69. 94. člen OZ;
  70. 1. odstavek 45. člen OZ;
  71. 2. odstavek 45. člena OZ;
  72. 46. člen OZ;
  73. 47. člen OZ;
  74. 48. člen OZ;
  75. 1. odstavek 49. člena OZ;
  76. 1. odstavek 99. člena OZ:
  77. 2. odstavek 99. člena OZ;
  78. 95. člen OZ; VSK sklep Cp 106/2009 z dne 4. 3. 2009;
  79. Sodba II Ips 1118/2008 z dne 15. 3. 2012;
  80. Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16;
  81. 2. odstavek 59. člena ZD;
  82. 3. odstavek 59. člena ZD;
  83. 1. odstavek 60. člena ZD;
  84. 1. odstavek 61. člena ZD;
  85. 2. odstavek 61. člena ZD;
  86. VSL Sklep I Cp 387/2019 z dne 19. 6. 2019;

No comment

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Na naši strani uporabljamo piškotke za pravilno delovanje strani in beleženje obiskanosti strani. S strinjanjem nam dovolite uporabo piškotkov.

Nastavitve zasebnosti shranjene!
Nastavitve zasebnosti

Ko obiščete katero koli spletno mesto, le to lahko shranjuje ali pridobi podatke v vašem brskalniku, večinoma v obliki piškotkov. Tukaj nadzirate svoje osebne nastavitve za piškotke.

Ti piškotki so potrebni za delovanje spletnega mesta in jih ni moč onemogočiti.

Za pravilno delovanje spletne strani uporabljamo naslednje tehnične piškotke
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Onemogoči vse storitve
Omogoči vse storitve