Dedovanje zunajzakonskega partnerja – skupno premoženje
Vedno pogosteje se v praksi srečujemo z vprašanji, ki se tičejo dedovanja zunajzakonskega partnerja. Do teh vprašanj prihaja iz razloga, ker določenim parom sklenitev zakonske zveze ne pomeni veliko in se za to nikoli ne odločijo ali pa se morda spoznajo po razpadu preteklih zakonskih zvez, v zrelejših letih in nimajo želje po ponovni sklenitvi le-te. Ne-sklenitev zakonske zveze še ne pomeni, da preživeli partner nima pravice dedovati po umrlemu partnerju. Zunajzakonska skupnost je namreč izenačena z zakonsko tudi za primer dedovanja. Lastništvo v zemljiški knjigi s strani le enega partnerja še ne pomeni, da drugi do tega premoženja nima morebitnih večjih pravic v razmerju do preostalih dedičev.
PRIMER:
Pokojni je zapustil več vredno premoženje, vendar nikoli ni bil poročen, imel je zunajzakonsko partnerko ter dva otroka z drugo partnerko iz preteklosti, oporoke nikoli ni napravil. Zunajzakonska partnerka je ravno v zadnjih letih življenja pokojnega vlagala večja denarna sredstva v njegovo nepremičnino. V zemljiški knjigi je kot edini lastnik nepremičnine vpisan pokojni.
Ob sestavi smrtovnice dediči (partnerka in oba otroka) popišejo premoženje ter naznanijo svojo zakonito dedno pravico.
V skladu z Zakonom o dedovanju (ZD) spadata otroka ter partnerka v prvi dedni red[1], kjer vsakemu izmed dedičev v tem primeru pripada 1/3 celotnega premoženja pokojnega. Zunajzakonska partnerka se ne strinja s svojim 1/3 deležem, saj meni, da ji zaradi njenih vložkov v nepremičnino pripada več – želi uveljavljati ugovor skupnega premoženja.
Skupno premoženje so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem življenjske skupnosti partnerjev[2]. Pokojni je res nepremičnino kupil pred zunajzakonsko skupnostjo (posebno premoženje), vendar denarni vložek partnerke ni bil zanemarljiv.
Kaj bo storilo sodišče?
Sodišče bo v primeru, da do dednega dogovora med dediči ne bo prišlo, zapuščinski postopek prekinilo in partnerko napotilo na pravdo – v drug sodni postopek, kjer bo morala dokazati obstoj skupnega premoženja (delež, višino itd.).
Če partnerja vlagata skupno premoženje v posebno premoženje enega partnerja, tvori tisto povečanje vrednosti nepremičnine, ki je nastalo z vlaganji, njuno skupno premoženje[3]. Posebno premoženje enega partnerja postane skupno, ko je vlaganje partnerjev tolikšno, da se stanje in vrednost nepremičnine ekonomsko spremenita v tolikšni meri, da je poslej njena vrednost bistveno večja.
Partnerka bo v sodnem postopku dokazala obstoj skupnega premoženja, njen delež na skupnem premoženju, tako bo ta del premoženja izločen iz zapuščinskega postopka. Dedni delež partnerke bo v zapuščinskem postopku še vedno 1/3, vendar bo zaradi izločitve njenega deleža skupnega premoženje, obseg premoženja (zapuščine), ki se deli med vse zakonite dediče manjši.
Zunajzakonski partner, ki je vlagal v posebno premoženje drugega partnerja ima tudi po njegovi smrti možnost in pravico dokazati skupno premoženje ter delež na skupnem premoženju ter tako svoj delež na skupnemu premoženju izločiti iz zapuščine, da se le-ta ne deli med ostale dediče.
[1]11. člen Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76, 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odl. US, 117/00 – odl. US, 67/01, 83/01 – OZ, 73/04 – ZN-C, 31/13 – odl. US in 63/16);
[2] 67. člen Družinskega zakonika (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US in 94/22 – odl. US);
[3] VSL sodba II Cp 1970/2016 z dne 18. 1. 2018; Vrhovno sodišče sklep II Ips 547/2007 z dne 9. 11. 2009;
No comment